Na podlagi 108. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št 7/99, Uradni list RS št. 2/02, 41/05, 92/05) je svet KS Vrtovin, po predhodnem soglasju župana Občine Ajdovščina, na svoji seji dne 10.10.2008 sprejel

 

 

STATUT

KRAJEVNE SKUPNOSTI VRTOVIN

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Ta statut določa statusno ureditev Krajevne skupnosti Vrtovin (v nadaljevanju: KS), temeljna načela za organizacijo, delovanje in oblikovanje KS, pristojnost njenih organov, način dela njenih organov, njeno premoženje in način financiranja ter druga vprašanja, pomembna za delo KS.

 

2. člen

KS je ožji del občine.

KS prostorsko obsega območje naselja Vrtovin.

 

3. člen

KS ima svoj žig okrogle oblike s premerom 30 mm, z dvojnim robom na obodu. Na zgornji polovici žiga poteka ob notranji strani oboda napis »KRAJEVNA SKUPNOST«. Na spodnji polovici žiga poteka ob notranji strani oboda napis »Občina Ajdovščina«. Na sredini je v vodoravni liniji napis »VRTOVIN«.

Predsednik sveta KS s sklepom določi uporabo in hrambo žiga ter osebe, ki so zanj odgovorne.

 

4. člen

Praznik KS je 8. marec, obletnica internacije prebivalcev Vrtovina.

 

5. člen

Sedež KS je registriran na naslovu vsakokratnega predsednika sveta, če ni s sklepom sveta določeno drugače.

 

6. člen

KS je pravna oseba javnega prava, ki v pravnem prometu nastopa v okviru nalog, ki so določene v statutu občine.

 

II. NALOGE KS

 

7. člen

KS opravlja naloge na področjih lokalnih gospodarskih javnih služb in prometa, gospodarjenja z zemljišči, urbanizma in varstva okolja, družbenih dejavnosti, gospodarskih dejavnosti in turizma ter zaščite, reševanja in civilne obrambe ter druge naloge, določene s predpisi občine.

 

8. člen

KS na svojem območju s področja lokalnih gospodarskih javnih služb in prometa predvsem:

daje predloge za načrtovanje, vzdrževanje, obnovo in gradnjo infrastrukturnih rekreacijskih ter drugih objektov, naprav in opreme;

v soglasju z občino gradi komunalne, infrastrukturne, rekreacijske in druge objekte in naprave;

vzdržuje te objekte, naprave in opremo, dokler občina z odloki na posameznem področju ne zagotovi izvajanja gospodarskih javnih služb v skladu z zakonom;

izvaja pokopališko in pogrebno dejavnost, če je tako določeno z občinskim odlokom;

sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela, ki jih izvaja občina;

daje predloge za programe javnih del;

zbira predloge krajanov glede komunalnega urejanja in predlaga prednostne naloge s področja komunalnega urejanja;

sodeluje pri pripravi in realizaciji sofinancerskih pogodb s krajani;

sprejema prijave, obvestila in pritožbe občanov o problemih pri izvajanju vseh lokalnih gospodarskih javnih služb in jih posreduje pristojnemu organu občinske uprave.

 

9. člen

KS na svojem območju s področja urbanizma in varstva okolja predvsem:

daje pripombe pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov;

oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov;

spremlja stanje in opozarja pristojni organ občinske uprave na potrebne ukrepe za zagotavljanje življenjskih pogojev občanov s posebnim poudarkom na varovanju življenjskega okolja, urejanja in varstva okolja;

obvešča pristojni organ občinske uprave o onesnaževanju okolja in narave ter o nedovoljenih posegih v prostor, onesnaževanju voda, neurejenosti strug in vodotokov;

spremlja in opozarja na neurejenost razglašenih naravnih vrednot lokalnega pomena.

 

10. člen

KS na svojem območju s področja družbenih dejavnosti predvsem:

sodeluje s centrom za socialno delo ter z drugimi socialnimi, zdravstvenimi in podobnimi službami pri zagotavljanju pomoči zasvojencem, socialno ogroženim posameznikom, družinam, ostarelim in bolnim občanom ter invalidom;

spremlja problematiko zasvojenosti in predlaga ukrepe za njeno reševanje;

sodeluje s socialnimi, stanovanjskimi in nevladnimi organizacijami pri oskrbi ranljivih posameznikov oziroma skupin, ki jim grozi brezdomstvo;

spremlja socialno problematiko in predlaga ukrepe za njeno reševanje;

priporoča primerne lokacije za ustanavljanje stanovanjskih skupin za oskrbo posebnih družbenih skupin;

sodeluje s humanitarnimi organizacijami, društvi in nevladnimi organizacijami pri izvedbi socialnovarstvenih projektov;

spodbuja organiziranje občanov v razna društva in druge oblike združevanja ter ustvarja in nudi pogoje za njihovo delovanje;

daje pobudo za organiziranje vrtca;

sodeluje z javnimi zavodi, društvi in drugimi pri pripravi in izvajanju kulturnih, športnih ter drugih prireditev;

sodeluje z javnimi zavodi s področja izobraževanja, predšolske vzgoje in športa;

sodeluje pri pospeševanju vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, kulturne in druge dejavnosti na svojem območju;

skrbi za oživljanje medsosedskih odnosov ter vzpodbuja dejavnosti posameznih interesnih skupin, predvsem mladih in starejših občanov;

spremlja in opozarja na neurejenost kulturnih spomenikov.

 

11. člen

KS na svojem območju s področja gostinstva in turizma predvsem:

daje mnenja k podaljšanemu obratovalnemu času gostinskih lokalov, v kolikor je to določeno s predpisi;

daje predloge in pobude za razvoj KS;

sodeluje pri pospeševanju turistične dejavnosti;

organizira prireditve, srečanja in turistične dogodke;

skrbi za ohranjanje krajevnih tradicij in za promocijo mesta.

 

12. člen

S področja civilne zaščite in reševanja KS na svojem območju sodeluje s pristojnimi organi občine in vodstvom civilne zaščite ter sodeluje pri urejanju razmerij z oškodovanci, oziroma krajani.

 

13. člen

KS na svojem območju opravlja še naslednje naloge:

opravlja naloge pri pripravi in izvedbi volitev, referendumov in zborov občanov;

sodeluje z lastniki in upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov;

pridobiva podatke od občinske uprave o vseh pomembnih investicijah z območja KS, katerih naročnik je občina,

z občinsko upravo usklajuje plane nameravanih investicij pred sprejetjem občinskega proračuna,

obvešča občane o vseh zadevah, pomembnih za KS;

upravlja s svojim premoženjem;

izvaja druge naloge na podlagi predpisov in odločitev pristojnih organov občine.

 

14. člen

KS lahko opravlja tudi posamezne naloge, ki se nanašajo na izvajanje zimske službe, vzdrževanje javnih poti, gozdnih cest in zelenih površin, vzdrževanje in urejanje lokalnih vodovodov, brežin in odprtih jarkov za odvodnjavanje, urejanje parkirišč na javnih površinah, urejanje javnih površin za pešce, urejanje vrtičkov na javnih površinah, urejanje športno rekreacijskih površin, parkov in javnih otroških igrišč, urejanje kulturnih spomenikov in druge naloge.

Konkretne naloge iz prejšnjega odstavka tega člena določi župan s sklepom.

 

III. SVET KS

 

1. Splošno

 

15. člen

Svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet) je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti KS.

 

 

16. člen

Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v KS za dobo štirih let. Število njegovih članov je določeno z občinskim odlokom.

Mandatna doba članov sveta se prične s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.

Določbe zakona in statuta občine, ki urejajo predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za predčasno prenehanje mandata člana sveta.

Ko preneha mandat najmanj tretjini članov sveta, se opravijo nadomestne volitve, do tedaj pa svet deluje z zmanjšanim številom članov.

 

17. člen

Član sveta ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi, javni uslužbenec v službi KS, oziroma druga oseba, za katero tako določa zakon. Člani sveta opravljajo svoje delo nepoklicno.

 

18. člen

Svet odloča o zadevah v okviru nalog iz pristojnosti KS.

Svet ima predvsem naslednje pristojnosti:

sprejema statut in druge akte KS;

voli in razrešuje predsednika in podpredsednika;

predlaga občinskemu svetu, županu in občinski upravi odločitve, ki se nanašajo na območje KS;

sprejema predlog finančnega načrta in program nalog KS;

odloča o razpolaganju s svojim premoženjem, če je tako določeno z zakonom in drugimi državnimi in občinskimi predpisi;

skrbi kot dober gospodar za nepremičnine, ki jih ima v lasti oziroma v upravljanju;

oddaja nepremičnine v najem ali uporabo, na način, kot je to določeno v občinskem predpisu in/ali v sklepu sveta, ki urejata oddajanje nepremičnin v najem ali uporabo;

lahko obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta;

daje pobudo za sklic zbora občanov;

lahko da pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma;

obravnava in sprejema predloge občanov in drugih, ki se nanašajo na območje KS ter jih posreduje pristojnim v reševanje;

sodeluje z društvi, nevladnimi organizacijami in drugimi z območja KS;

na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za KS;

sodeluje pri organizaciji in izvedbi programov in aktivnosti, ki se izvajajo na območju KS;

izvaja druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov občine.

 

19. člen

Svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje tajnika.

Svet lahko imenuje stalna ali začasna delovna telesa in določi njihove pristojnosti v okviru nalog sveta.

 

20. člen

Svet daje mnenje občinskemu svetu, kadar ta odloča o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev KS.

 

21. člen

Delo sveta KS je javno. Svet zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu ter z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na svojih sejah.

 

2. Konstituiranje sveta

 

22. člen

Svet je konstituiran na svoji prvi seji, ko potrdi mandate več kot polovici svojih članov.

Prvo sejo sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta, ki jo tudi vodi do izvolitve novega predsednika.

 

23. člen

Predlog dnevnega reda prve seje vsebuje potrditev mandatov članov sveta, izvolitev predsednika sveta ter morebitno imenovanje delovnih teles sveta.

 

24. člen

Svet potrdi mandate članov sveta na podlagi pisnega poročila Občinske volilne komisije.

Svet odloči o potrditvi nespornih mandatov z enkratnim glasovanjem, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov.

 

3. Predsednik in podpredsednik sveta

 

25. člen

Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta se voli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.

26. člen

Predsednik sveta je odgovorna oseba KS, ki predstavlja in zastopa krajevno skupnost. Poleg tega opravlja še naslednje naloge:

sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red ter vodi delo sveta KS;

podpisuje akte, ki jih sprejme svet KS;

skrbi za izvrševanje odločitev sveta in drugih aktov KS;

predlaga svetu predlog finančnega načrta in programa nalog KS;

predlaga izvolitev in razrešitev podpredsednika sveta;

zadrži izvrševanje sklepov sveta, če meni, da so nezakoniti ali v nasprotju s statutom občine ali drugim splošnim aktom občine ter predlaga svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje;

opravlja druge naloge, določene s statutom občine, drugimi predpisi ter s tem statutom.

 

27. člen

Svet ima lahko enega podpredsednika, ki ga izmed članov sveta na predlog predsednika izvoli svet. Podpredsednik sveta se izvoli na enak način kot predsednik.

Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

 

28. člen

Podpredsednik nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podpredsednik tekoče naloge iz pristojnosti predsednika in tiste naloge, za katere ga predsednik pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako predsednik kot podpredsednik ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča predsednika član sveta, ki ga določi predsednik, če ga ne določi, pa najstarejši član sveta.

 

4. Člani sveta

 

29. člen

Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene s statutom občine, s tem statutom in drugimi akti KS:

pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve;

pravico dajati pobude, predloge in vprašanja predsedniku sveta;

pravico zahtevati, da se posamezno vprašanje ali pobuda uvrsti na dnevni red seje sveta;

dajati svetu pobude za sklic zbora občanov, ko gre za razrešitev posebnih vprašanj.

Član sveta je za svoje delo odgovoren svetu in volivcem v KS.

 

5. Delovna telesa sveta

 

30. člen

Svet lahko imenuje delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja, v skladu s statutom občine in v skladu s tem statutom obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.

Člani delovnih teles so lahko imenovani izmed članov sveta, lahko pa tudi izmed drugih prebivalcev KS, vendar največ polovica članov. Delovno telo sveta vodi član sveta. Število članov in sestavo delovnih teles ter njihovo delovno področje določi svet s sklepom, na predlog predsednika sveta.

 

31. člen

Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na delo sveta.

 

6. Poslovanje KS

 

32. člen

Tajnik pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik sej sveta, skrbi za administrativno poslovanje, izvaja aktivnosti s področja investicij in priprave gradiv za seje sveta, skrbi za sodelovanje z društvi in s krajani ter za sodelovanje z občinsko upravo. Tajnik opravlja tudi druge naloge, za katere ga zadolži predsednik KS. Svet KS lahko zadolži tudi drugo osebo za izvajanje posameznih nalog iz delokroga tajnika.

Svet KS lahko zaradi zagotovitve kontinuiranega opravljanja del in nalog iz pristojnosti KS, ali zaradi zagotavljanja vzdrževanja in rednega obratovanja poslovnih prostorov, poskrbi za izvajanje navedenih del in nalog na način, določen s predpisom občine.

 

7. Seje sveta

 

a) Sklicevanje sej

 

33. člen

Svet se sestaja na rednih in izrednih sejah.

Seje sveta sklicuje predsednik v skladu s programom dela in sklepi sveta.

Predsednik mora sklicati sejo na zahtevo župana ali najmanj četrtine članov sveta.

Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj štirikrat na leto.

Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta, brez pravice glasovanja.

 

34. člen

Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo za sejo se pošlje članom sveta in drugim vabljenim najkasneje tri dni pred dnem, določenim za sejo. Če se člani sveta strinjajo, se sklic seje lahko opravi tudi v krajšem roku.

Dnevni red seje predlaga predsednik sveta, točko za uvrstitev na dnevni red lahko predlaga vsak član sveta.

 

35. člen

V primeru zahteve župana ali najmanj četrtine članov sveta za sklic seje sveta, je predsednik sejo dolžan sklicati v 8 dneh po prejemu zahteve. Če predsednik v tem roku seje ne skliče, jo lahko skliče predlagatelj sam. V zahtevi za sklic takšne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, ki naj jih svet obravnava.

 

b) Potek seje

 

36. člen

Sejo vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa, po njegovem pooblastilu, podpredsednik.

 

37. člen

Svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

 

38. člen

Svet na začetku seje določi dnevni red.

Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi. Zadeve se lahko umaknejo z dnevnega reda le s soglasjem predlagatelja. Nato svet odloča o celotnem dnevnem redu.

 

39. člen

Predsedujoči je predlagatelj načina obravnave vprašanj iz sprejetega dnevnega reda in načina sprejemanja sklepov, če s tem statutom ni drugače določeno.

Predsedujoči odloča o proceduralnih vprašanjih. Če član sveta ni zadovoljen z odločitvijo predsedujočega o proceduralnih vprašanjih, odloča o tem svet brez razprave.

40. člen

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predsedujoči ali oseba, ki jo predsedujoči določi, obrazložitev ali mnenje k obravnavani zadevi. Če ima svet za posamezno področje imenovano delovno telo, dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Za tem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.

 

41. člen

Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči odvzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.

 

42. člen

Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.

Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

Predsedujoči lahko prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala. Seja sveta se prekine, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so pred odločanjem potrebna posvetovanja, če svet odloči, da je potrebno dobiti mnenje delovnih teles, strokovne službe in v drugih primerih, kadar tako sklene svet.

 

43. člen

Seja je končana, ko so vse točke dnevnega reda izčrpane.

Na sejah se piše skrajšani zapisnik, v katerem so povzeti bistveni zaključki posamezne točke.

 

c) Odločanje

 

44. člen

Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov, kadar ni z zakonom, statutom občine ali s tem statutom določena drugačna večina.

 

45. člen

Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

Če član sveta glasovanju ugovarja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovnem glasovanju odloči svet brez razprave.

 

46. člen

Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok.

 

47. člen

S tajnim glasovanjem svet lahko odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah. Tajno glasovanje lahko predlaga vsak član sveta.

Za izvedbo tajnega glasovanja in ugotavljanje izida svet imenuje tričlansko komisijo.

 

48. člen

Tajno se glasuje z glasovnicami.

Za vsako glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta.

Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in overjene z žigom KS.

Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

V prostoru, kjer se bodo izvajale volitve, v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja.

Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, iz katere volja člana sveta ni jasno razvidna, sta neveljavni.

Član sveta izpolni glasovnico v ločenem prostoru in jo odda v glasovalno skrinjico.

 

49. člen

Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

Preden komisija odpre glasovalno skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v poseben omot, ki ga zapečati.

Ugotovitev izida glasovanja obsega:

število razdeljenih glasovnic,

število neuporabljenih glasovnic,

število oddanih glasovnic,

število neveljavnih glasovnic,

število veljavnih glasovnic,

število glasov »za« in število glasov »proti«, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,

ugotovitev, kateri kandidat je ali ni izvoljen oziroma imenovan.

O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.

Predsednik sveta takoj po ugotovitvi rezultatov na seji objavi izid glasovanja.

 

d) Vzdrževanje reda na seji

 

50. člen

Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorjenjem. Govornika lahko le predsedujoči opomni na red ali mu seže v besedo.

 

51. člen

Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

- opomin,

- odvzem besede,

- odstranitev s seje oziroma z dela seje.

 

52. člen

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

 

 

 

 

 

e) Razrešitev in odstop

 

53. člen

Osebe, ki jih voli ali imenuje svet, se razreši po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.

Postopek za razrešitev osebe, ki jo voli ali imenuje svet, se začne na predlog predlagatelja, ki je predlagal osebo za izvolitev oziroma imenovanje ali najmanj četrtine članov sveta.

Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določena za imenovanje.

 

54. člen

Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Izjava o odstopu mora biti dana pisno. Svet mora istočasno z ugotovitvijo odstopa izvoliti ali imenovati novega kandidata.

 

IV. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KS

 

55. člen

Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.

Odsvojitev delov premoženja je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja krajevne skupnosti. Brezplačna odsvojitev je mogoča le pod pogoji, ki jih določa zakon.

Če ni z zakonom drugače določeno, se za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s premoženjem v lasti KS, smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s premoženjem občine.

 

56. člen

V okviru sredstev za opravljanje nalog KS, se kot sredstva za redno delovanje KS iz občinskega proračuna krijejo stroški tekočega poslovanja in stroški za redno vzdrževanje objektov, ki jih imajo KS v uporabi oziroma vzdrževanju, ter stroški njihovega obratovanja. Če KS te objekte v celoti ali delno oddaja v najem, se kritje stroškov v zvezi z njimi zagotovi najprej iz najemnine, razen če ni z občino dogovorjeno drugače.

Za investicijsko vzdrževanje objektov in naprav in novogradnjo pomožnih in manj zahtevnih objektov, za katere se določi prioriteta, se zagotavlja sredstva iz občinskega proračuna. Pri določitvi prioritete se lahko upošteva tudi udeležba krajevne skupnosti pri investiciji.

 

57. člen

Delovanje KS se financira iz proračuna občine, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in z drugimi prihodki.

Občina mora s proračunom zagotoviti KS financiranje nalog, ki so zajete v veljavnem finančnem načrtu KS in se bodo izvajale v tekočem proračunskem obdobju.

 

58. člen

Prihodki in odhodki KS morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Finančni načrt KS postane veljaven z uveljavitvijo občinskega proračuna.

Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik KS, ki je tudi odredbodajalec za sredstva finančnega načrta.

 

59. člen

Pravni posli, ki jih sklene KS brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa lahko odlok o proračunu določi, katere pravne posle in v kateri višini lahko KS sklene brez predhodnega soglasja župana.

 

60. člen

KS se ne sme zadolževati.

Krajevna skupnost mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, subsidiarno pa odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti občina.

 

61. člen

Odlok o občinskem proračunu za tekoče leto določa ukrepe za nemoteno izvrševanje finančnega načrta KS.

 

62. člen

Če KS preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino ali na nove KS z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih KS.

O tem odloča občinski svet.

 

V. AKTI KS

 

63. člen

Svet sprejema v skladu z zakonom in statutom občine ter drugimi predpisi naslednje akte:

- statut KS;

- predlog finančnega načrta;

- program nalog;

- sklepe iz področja poslovanja.

Svet sprejema tudi poročila, pobude, predloge, mnenja in soglasja.

 

64. člen

Ta statut sprejme svet, po predhodnem soglasju župana, z dvotretjinsko večino vseh članov v eni obravnavi.

Druge splošne in posamične akte sprejema svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov po enostopenjskem postopku.

KS objavlja akte, s katerimi se posega v pravice in obveznosti krajanov, na krajevno običajen način.

 

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

65. člen

Določba 17. člena tega statuta, ki ureja nezdružljivost, se prične uporabljati po prvih rednih volitvah po uveljavitvi tega statuta.

 

 

66. člen

Do sprejema predpisa občine iz 32. člena tega statuta, mora svet pred sklenitvijo kakršnekoli pogodbe zaradi opravljanja del, navedenih v 32. členu, pridobiti predhodno soglasje župana.

 

67. člen

Ta statut začne veljati, ko ga sprejme svet, in da nanj soglasje župan.

 

 

 

 

Datum:10.10.2008

 

Predsednik Sveta KS Vrtovin

Vilko Brus l.r.

 

 

 

 

 

 

 

 

Župan Občine Ajdovščina daje soglasje k vsebini tega statuta.

 

 

Številka: 031-2/2007

Datum: 25.9.2008

Župan

Marjan Poljšak

 

Pristojnosti krajevnega odbora Vrtovin

 

 

Krajevni odbor ima naslednje pristojnosti (Uradne objave št. 4/2000):

-          daje predloge pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem

območju ter pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo,

-         daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
-          oblikuje pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov,
-          daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih

gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v naselju in za posege v kmetijski prostor (agromelioracije in komasacije),
-          predlaga način vzdrževanja pokopališč,
-          oblikuje mnenja in predloge o organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
-          dajeta mnenja in pobude v zvezi z delovanjem društev, klubov in drugih organizacij na svojem območju,
Krajevni odbor naselja Vrtovin veliko sodeluje z Turističnim društvom Ortaona, ter z Osnovno šolo Dobravlje in

podružnično šolo Vrtovin pri organizacij številnih prireditev ter tako skrbi za družabno življenje v kraju. Poleg

tega pa krajevni odbor vezni člen med krajani in Občino Ajdovščina in je zato odprt za vse pripombe in predloge

krajank in krajanov, ki jih lahko naslovite na naslov:Občina Ajdovščina Cesta 5. maja 6a 5270 Ajdovščina, ali

na internetni naslov: info@vrtovin.si