Text Box:  
                           IZLET
                                                   v soboto 5. maja 2012, ob 8uri
                                                  Arboretum Volčji potok
                     
ogled slik
                         Kamnik
                                          Kamniška Bistrica
                                              Preddvor


                                              Jezersko 
 
 
 
 
Na. nepozaben, že tradicionalen enodnevni izlet ob zaključku rekreacijskega leta se bo prišel v soboto 5. maja 2012, ob 8uri zjutraj. Ker pa je na avtobusu dovolj prostora tudi za vaše sorodnike, znance, sosede, prijateljeˇKi jih lahko povabite, da skupaj preživimo dan. Na koncu bomo druženje popestrili s kulinaričnimi dobrotami v domači gostilni.
Arboretum Volčji Potok je v Sloveniji najbolj obiskana botanič
na ustanova. Ponuja sprehode za sprostitev in oddih od vsakodnevnih skrbi. Veliko obiskovalcev pritegnejo nasadi tulipanov in sezonskega cvetja, rododendroni, vrtnice in lokvanji. Bogata zbirka dreves in grmov, naravni gozd in mokri travniki so zanimivi za vse ljubitelje narave. Ogledali si bomo razstavjene pošastno velike žuželke in izumrli morski velikani. Eksponati za letošnjo razstavo so pripotovali na šestih velikih tovornjakih in skupaj tehtajo kar 3,6 tone. Namen razstave je na zabaven in atraktiven način prikazati evolucijo in raznolikost življenja na Zemlji. žuželke so .e posebno tista skupina živali, ki je pogosto povezana s strahovi, zato je namen razstave tudi premagovanje predsodkov do te skupine živih bitij.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Kamnik velja za enega izmed najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Njegova zgodovina sega več kot 780 let nazaj, v daljni srednji vek, ko je bilo cvetoče obrtniško mesto in dom številnih znanih rodbin, med drugim grofov Andeških z Bavarske.V starem delu mesta se nahaja ulica Šutna, znana po cehovskih izveskih .Nad mestom se dviga Mali grad, ki očara prav vsakogar. Dvonadstropna kapela s kripto je namreč edinstven arhitekturni spomenik, Glavni trg: Osrednji prostor s kamnitim vodnjakom, prizorišče mnogih kamniških prireditev , Trg Svobode: nekdanji srednjeveški trg z vodnjakom.
KamnišKa Bistrica Reka Kamniška Bistrica izvira na treh koncih, najbolj poznan pa je vsekakor njen glavni izvir, ki se nahaja v bližini Doma v Kamniški Bistrici. Voda priteče na dan izpod skal, poraslih z mahom, nato pa se za kratek čas ustavi v umetnem jezeru. Predvsem v vročih mesecih jezero predstavlja prijetno osvežitev vsem, ki radi posedijo v bližini izvira.
 
 

 
Preddvor je kraj pod Storžičem, dvatisočakom Kamniško-Savinjskih Alp, privlači s posebnimi energijami. Preddvor vabi s številnimi legendami, predvsem pa omogoča sproščena pohajkovanja. Tu je izhodišče številnih planinskih poti. U mirjena atmosfera kraja bo všeč vsem, ki se znajo za trenutek ustaviti, prisluhniti odzvenu lastnih korakov ali preprosto vdihniti energijo iz narave, bodisi ob sprehodu okoli jezera ali sproščenem posedanju na skritih kotičkih.
Najbolj obiskana turistična točka v Preddvoru je jezero Črnava, ki na svoji modro-zeleni gladini odseva vso okoliško lepoto. V zavetju mnogih dreves si lahko osvežite misli in napolnite telo z energijo, kajti prečudovita mirna narava vam nudi sproščen sprehod okoli jezera. Ob gradu Hrib poleg jezera Črnava raste jesenov drevored, znan kot drevored mladoporočencev. Preddvor, Dvor mirne narave, leži med štirimi gradovi. Ob jezeru stoji že omenjen grad Hrib, v bližini nad njim se v daljavi zrcali ob vasi Potoče grad Turn, nekoč prebivališče naše prve pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič Turnograjske, danes pa nudi zavetje in bivanje starejšim občanom bližnje in daljnje okolice. Če se sprehodimo po poti proti sv. Jakobu, levo od nje na vzpetini najdemo razvaline Pustega gradu. Sredi občinskega jedra leži grad Preddvor tik ob farni cerkvici sv. Petra.
Sekvoje niso ravno značilne za naše okolje, zato je njihova visoka in elegantna drža vredna občudovanja, tako s strani domačinov kot tudi turistov, že več kot sto let. Drevo je sicer značilno za območje Kalifornije, a so ga na začetku 19. stoletja pomembnejši Evropejci začeli vključevati v svoje prestižne parkovne celice, katerih ostanke lahko občudujemo še danes. Ta vrsta dreves spada v rod visokih dreves, ki pogosto dosežejo zelo visoko starost – tudi do 4000 let v predelih, od koder izvirajo, pri nas pa le malo več kot stoletje in pol. Mogočne veje in krošnje sekvojam omogočajo, da vpijajo vlago tudi iz ozračja, tako da drevesu ni potrebno transportirati vse potrebne vode iz korenin. Sekvoje v Preddvoru so precej nižje od sekvoj velikank v Ameriki. Orjakinje rastejo na začetku parkirišča hotela Bor, kjer se nahaja tudi zanimiv park gradu Hrib in znotraj katerega lahko mimoidoči občudujejo tudi druga drevesa. Sekvoje so pri nas zakonsko zaščitene. Nasad sekvoj je nastal v času, ko je bilo vključevanje sekvoj v življenjske ekosisteme po Evropi v modi: točna letnica, ki se nanaša na nasad, je 1840. Na obstanek preddvorskih sekvoj pa še danes močno vplivata ugodna klima v zaledju gorskih verig in dovolj velika količina dežja Jesenov drevored (beli ameriški jesen) Beli ameriški jesen je razširjen v Severni Ameriki in na vlažnih tleh zraste do 40 m. Listi so do 30 cm dolgi, cvetovi se pojavijo pred listi. Drevored je bil sprva sestavljen samo iz belega jesena, zaradi nestrokovnega vzdrževanja dreves pa danes v tem drevoredu najdemo tudi druge drevesne vrste (lipa, gaber…). Jesenov drevored si lahko ogledate pri jezeru Črnava, značilno zanj pa je, da se mu veje na vrhu prepletajo. Če gresta mladoporočenca skozi ta drevored, jima je zajamčena 50-letna zvestoba.
 
 

 
Na Jezerskem se bomo sprehodili do čudes, ki jih je ustvarila narava! Odžejali se z magnezijem polno mineralno vodo, podajte se do najbolj jugovzhodnega ledenika v Alpah, občutili krhkost v lehnjak ujetih listov in se dotaknili pradavnih koralnih grebenov med hojo na Virnikov Grintovec, uzrli spremenljivost v kamen uklesanih lepot ob včeraj najvišjem slovenskem slapu Čedci, umirili dušo v srečanju s stoletnimi gozdovi in posedeli ob Planšarskem jezeru, spominu na nekdanjo ledeniško jezero, ki je prelepi dolini pod Kočno dal ime.
Slap Čedca
Nekoč najvišji slap v Sloveniji, meril je 132 m, je v mesecu maju 2008 začel spreminjati svojo podobo. Na območju slapu se je namreč zgodilo več zaporednih podorov, ki so tako za vedno spremenili višino slapu in tok vode preko njega. Danes je za obiskovalce zanimiv ogled mogočnega podora, vendar je hoja v neposredni bližini podora še vedno prepovedana.
Nad Ankovo domačijo izvira zdravilna mineralna voda, imenovana »Jezerska slatina«. Takšne mineralne vode kot je ta, dotlej v Sloveniji še nismo poznali. Na podlagi več analiz je bilo ugotovljeno, da vsebuje veliko manganovih in amonijevih snovi, zato se še posebej priporoča bolnikom, obolelim na srcu in ožilju.
Planšarsko jezerce, ki ima obliko srca, so zajezili domačini v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Prav gotovo je najbolj privlačna točka v kraju in nekakšen njegov simbol. Sprehodi do Planšarskega jezera iz različnih smeri so najbolj priljubljeni med domačini in turisti.
Makekova tisa je svojevrstno drevo, staro približno 570 let. Obseg prve je 397 centimetrov , druge pa 298 centimetrov. Ljudje v tistem času so jo posadili kot zaščito pred Turki, ki so na svojih pohodih vedno vse izropali, uničili in požgali. Takrat so ljudje verovali, da jih bo prav tisa varovala pred napadi Turkov. Pričevanja o pomenu tise se prenašajo iz roda v rod, kar je še en dokaz, da tisa izvira iz keltskega rodu. Presnc (cvetnonedeljska butarica) na Jezerskem, ki je imel tisine vejice, je bil vreden več kot običajen. Jezerjani so zato k njim pred cvetno nedeljo hodili po tisine vejice.
Z Zgornjega Jezerskega krenemo po asfaltirani cesti proti mejnemu prehodu Jezerski vrh. Tik pred vzponom po serpetinasti cesti zavijemo na levo proti Ankovi domačiji. Na Ankova slapova nas opozarja tudi lesen smerokaz. Od domačije krenemo proti izviru mineralne vode. Malo pred vrelcem se pot odcepi desno na zelo strm kolovoz. Po približno 30 minutah vzpona nad levim bregom potoka pridemo po neoznačenem kolovozu pod drugi in nad prvi slap.
Stare kmečke kašče pri katerih so posebno ljubezen kmetje pokazali pri gradnji kašč, saj so tam hranili pridelek, od katerega so morali preživeti. Znali so pokazati hvaležnost za prejete darove tudi s tem, da so posebno skrbno obdelali les, uporabili posebno vezavo, skovali so železo v obliki srca ali cvetice - dragoceni so ti dokazi človeške hvaležnosti.