O vasi

Vrtovin sestavljajo zaselki, ki so nanizani od glavne ceste na jugu do sredine strmega pobočja Kuclja. Največji zaselek v kraju je Vas med Malim brdom (Brdcem) in Brdom. Južno od Vasi, kjer so cerkev, šola in pokopališče, so GrželiČebuliFužinaGuli in Stovška vas, severno pa KrtiŠatejiSubaniJamaKocjaniRebkiČrmeliGuštiniFevči in Lozarji. Skozi vas teče potok Vrtovinšček, ki se zliva v reko Vipavo, od sosednjih Kamenj pa Vrtovin loči potok Malenšček.

Zgodovina vasi je zelo razgibana.  Sv. Pavel nad Vrtovinom je bil naseljen že v železni dobi, kasneje so na njem Rimljani zgradili vojaško postojanko, ki je bila v bližini rimske ceste od Ogleja proti Emoni. Iz tega obdobja je ohranjen vodni stolp, zgrajen v 5. stol., najvišja ohranjena tehnična rimska zgradba na Slovenskem, ter obzidje, ki je obdajalo utrdbo. Po hunskem razdejanju Castre (Ajdovščine) naj bi se v utrdbo umaknili njeni prebivalci. Arheološke raziskave še niso končane, nova odkritja bodo prav gotovo razkrila nove značilnosti življenja rimske utrdbe. Ime Ortaona – Vrtovin je prvič zapisano 1001 v darovnici rimskega cesarja Otona III. oglejskemu patriarhu Johannesu, s katero  je oglejski cerkvi in njenemu voditelju Janezu podaril del ozemlja med Sočo in Vipavo do Vrtovina.

Lastniki vrtovinskih kmetij so bili v srednjem veku najprej cerkev iz Štivana in samostan iz Rožaca, kasneje goriški grofje, po njih so dajatve pobirali tudi gospodje rihemberški in svetokriški.

Kmetje so plazovito pobočje Kuclja spremenili v kulturno krajino. S podpornimi zidovi v skupni dolžini 120 km so ustvarili terase, na njih so bile njive, vrtovi, na koncu njiv zasajene češnje, ob njivah trte. Vse kamenje z njiv je bilo zloženo v grubelce, ki so priča stoletnega truda in vztrajnosti prebivalcev.

Vrtovin sta močno zaznamovali obe vojni. V času 1. svet. vojne je bilo v vasi nekaj časa poveljstvo 16. avstro-ogrskega korpusa. V aprilu leta 1917 je vojake obiskal tudi cesar Karel I. Ostanki kavern so vidni še danes. Vrtovinski odpor proti okupatorju se je v II. svetovni vojni začel že 1941, se poglobil 1942 in marca 1943 doživel hud udarec: Italijani so zaprli 37 žensk in 12 moških. Vojna je vzela 28 vrtovinskih življenj.

Vrtovin je danes živahna vas, ki sprejema izzive sodobnega življenja in jih povezuje s tradicijo. Najpomembnejša pridobitev za Vrtovince v zadnjih letih je večnamenska dvorana ob podružnični šoli, ki odlično služi mnogim in vsakovrstnim prireditvam, pa tudi šolarjem. K izgradnji so veliko pripomogli krajani s samoprispevkom, pa tudi z udarniškim delom. Tudi sicer je kraj lepo urejen in prebivalcem omogoča kakovostno življenje.

ZNAMENITOSTI:

SVETI PAVEL NAD VRTOVINOM, znan predvsem po najvišjem ohranjenem RIMSKEM VODNEM STOLPU v Sloveniji, ki je postavljen nad vodni izvir v pečini južnega pobočja;

CERKEV SV. PAVLA spada v župnijo Kamnje. Zgrajena je bila 1945 na temeljih stare cerkve sv. Pavla, posvečene v 16. stol. Domačini so jo pod vodstvom župnika Staniča sezidali v nekaj tednih,  v spomin in zahvalo, da so hudi časi vojne mimo. Vanjo so vzidali plošče z imeni umrlih med II. svetovno vojno iz vasi pod Sv. Pavlom. Svetišče je preprosto, ob blagoslovitvi so vanj postavili kip sv. Pavla, ki so ga prinesli iz vrtovinske podružnične cerkve. Original iz leta 1525 hranijo danes v Goriškem muzeju.

CERKEV SV. DEVICE MARIJE – gotska, večkrat predelana cerkev hrani na oltarju LESENO GOTSKO PLASTIKO MARIJE Z OTROKOMiz 15. stoletja. Detajli zvonika in prezbiterija dokazujejo, da je cerkev na tem mestu stala že v 15. stol., nad glavnim portalom se nahaja grb iz 17. stoletja, baročna notranjščina pa hrani oltar iz druge polovice 18. stoletja.

SPOMENIK PADLIM BORCEM v NOB je delo kiparja in geomata Marka Pogačnika, sestavljajo ga kamniti podboji vrtovinskih hiš, postavljeni v smeri Kuclja, in simbolizirajo izgube, ki so jih utrpele družine, s pomenom hišnega vogala.

Skozi Vrtovin se vije tudi VIPAVSKA VINSKA CESTA, domači ponudniki vam bodo prijazno ponudili kozarec najboljšega vipavskega vina.

POHODNE POTI:

SPREHOD SKOZI VAS povezuje najnižjo in najvišjo točko kraja ter pelje skozi slikovita naselja z odlično ohranjeno podeželsko vipavsko arhitekturo ter mimo mnogih kulturnih in naravnih posebnosti. Na Školju sv. Pavla je eno najlepših razgledišč na Vipavsko dolino.

IZHODIŠČA PLANINSKIH POTI se pričnejo že ob vznožju vasi, nanje vas opozori smerokaz; od tod se lahko povzpnete na mnoge vrhove Trnovskega gozda ali pa se po starih poteh odpravite do sosednjih vasi. Poti so zelo dobro označene.